Yes Theory, kolektiv, ki je zrasel na filozofiji "iskanja neugodja", je eden redkih YouTube formatov, ki po skoraj desetletju delovanja še vedno redno dosega milijone ogledov. Njihov najbolj prepoznaven format je preprost na papirju: popolnemu tujcu v nekaj urah ponudijo priložnost, ki mu spremeni pogled na svet — pot, doživetje ali le pristno človeško povezavo.
Ekipa v videu poišče naključne ljudi na ulici in jim v nekaj minutah predstavi nenavadno povabilo — od njihove reakcije naprej pa se zgodba razvije sama. Prav nepredvidljivost pristnih človeških odzivov je tisto, kar gledalce vedno znova pritegne, saj noben posnetek ni scenariziran vnaprej.
Video je znova sprožil val komentarjev o tem, kako redko si v vsakdanjem življenju dovolimo tovrstno spontanost — in koliko lepih trenutkov zamudimo, ker se raje držimo varnega, znanega urnika.
V tokratni epizodi je ekipa povabilo predstavila mimoidočemu, ki je najprej deloval sumničavo, a je po nekaj minutah pogovora privolil — trenutek obotavljanja, ki ga Yes Theory namenoma pusti v videu, saj po njihovih besedah najbolj pristno prikaže, kako se resnični ljudje odzovejo na nenavadno ponudbo od neznancev.
Kolektiv je v preteklih letih iz podobnih uličnih srečanj zgradil tudi dolgoročna prijateljstva — nekateri nekdanji "tujci" iz starejših videov se občasno pojavijo v novejši vsebini, kar gledalcem da občutek, da spremljajo nadaljevanje resničnih zgodb, ne enkratnih epizod.