Predstavljajte si, da se nekega jutra zbudite v bolnišnični postelji po hudi nesreči. Odprete usta, da bi poklicali medicinsko sestro ali vprašali družino, kaj se je zgodilo … in iz vaših ust pride popolnoma tuje zveneč glas. Vaš naglas zveni, kot da ste se pravkar preselili iz Pariza, Moskve ali Pekinga, čeprav v življenju niste prestopili meje domače države.
Sliši se kot poceni zaplet iz telenovele ali kot urbana legenda. Morda ste že slišali krožiti mit “o tisti Slovenki, ki je po komi spregovorila tekoče francosko”. Čeprav gre v domačem primeru le za mit, pa je samo zdravstveno stanje – sindrom tujega naglasa (FAS) – še kako resnično in znanstveno dokazano.
Danes na Fulkul.si zaključujemo našo kategorijo BIZARNO z eno največjih in najbolj čudnih nevroloških ugank na svetu.
🇦🇺 Avstralka, ki je postala “Francozinja”
Čeprav zgodba o Slovenki ne obstaja, pa se je popolnoma enak in uradno dokumentiran primer zgodil Avstralki po imenu Leanne Rowe.
Leanne je bila rojena in vzgojena v Tasmaniji in je imela močan, prepoznaven avstralski naglas. Leta 2005 je preživela hudo avtobusno nesrečo, v kateri si je zlomila hrbet in utrpela hude poškodbe glave ter čeljusti. Ko se je zbudila iz kome, je bil njen govor sprva nerazumljiv. Ko pa se ji je čeljust zacelila, so zdravniki in družina obnemeli. Leanne je začela govoriti s tako močnim in tekočim francoskim naglasom, da so bili neznanci prepričani, da je priseljenka iz Francije.
Zaradi te bizarne spremembe, ki nikoli ni izzvenela, je postala depresivna in se je celo začela izogibati ljudem, saj jo je stalno pojasnjevanje, da v Franciji še nikoli ni bila, spravljalo ob živce.
🔬 Kako se to sploh zgodi v možganih?
Ko ljudje slišijo za ta sindrom, pogosto pomislijo, da se je oseba v komi nekako čudežno naučila novega jezika. V resnici je razlaga popolnoma nevrološka (in precej tragična).
Pacienti s sindromom tujega naglasa ne govorijo tujega jezika. Njihovo besedišče in slovnica ostaneta v maternem jeziku. Kar se spremeni, je motorika. Možganska poškodba (najpogosteje zaradi možganske kapi ali udarca v glavo) poškoduje specifične centre za govor, ki nadzorujejo premike jezika, ustnic in glasilk.
Zaradi tega pacienti podaljšujejo določene zloge, drugače izgovarjajo samoglasnike in spremenijo ritem govorjenja. Njihov govor se tehnično le “pokvari”, a se pokvari na takšen način, da ga možgani poslušalcev prepoznajo kot naglas iz določene tuje države. Oseba ne dobi “francoskega” naglasa, le njeni prizadeti govorni vzorci zvenijo natanko tako!
💣 Prvi primer: Tragična usoda Norvežanke iz leta 1941
Prvi uradno zabeležen primer te bizarne bolezni sega v čas druge svetovne vojne. Mlado Norvežanko Astrid L. je med zračnim napadom v glavo zadel šrapnel. Preživela je, a ko si je opomogla, se je njen norveški ritem govora spremenil tako, da je zvenela, kot bi imela močan nemški naglas.
V času, ko so Norveško okupirali Nemci, je bil to dobesedno najslabši možni naglas. Njena lastna skupnost in someščani so jo popolnoma izobčili in bojkotirali, saj so bili prepričani, da simpatizira z nacisti, ona pa jim ni mogla dokazati nasprotnega.
📺 POGLEJTE SI TUDI: Leanne Rowe in njen “francoski” naglas
V tem novičarskem prispevku lahko na lastna ušesa slišite Leanne Rowe. Presodite sami – se vam zdi, da res zveni kot rojena Francozinja ali le kot nekdo, ki ima hude težave z izgovorjavo in ritmom besed?
Sindrom tujega naglasa je izjemno redek – od leta 1941 so po celem svetu zabeležili le okoli sto primerov. Kljub temu nas ta fenomen vedno znova opomni, kako krhek je naš identitetni jaz in kako zelo smo odvisni od nekaj milimetrov zdravega možganskega tkiva.
S katerim tujim naglasom bi se pa vi najraje zbudili, če bi lahko izbirali? Španski za malce romantike ali ruski za avtoriteto? Nasmejte nas s svojimi odgovori v komentarjih! 👇
